Skrb za okolje in dobro počutje pri našem vsakdanjem delu nam je vedno na prvem mestu.
Vplivi širšega območja na naše meritve
V Luki Koper že vrsto let opravljamo meritve hrupa, kakovosti zraka in vode. Zavedamo se, da s svojo dejavnostjo vplivamo na širše območje, s konkretnimi ukrepi pa skušamo vplive na naravno okolje čimbolj omejiti.
Na kakovost zraka na območju pristanišča in bližnje ter daljne okolice vplivajo emisije, ki nastajajo tudi izven našega območja pristanišča. Viri teh emisij so:
Na onesnaženost zraka v našem prostoru znatno vplivajo še industrijski obrati v sosednji Italiji, poleti se jim zaradi turistične sezone pridruži še intenziven promet (obala, v Trst, na Hrvaško). Pozimi na kakovost zraka pomembno vplivajo številna individualna kurišča.
Zunanje vplive upoštevamo tudi pri meritvah kakovosti morja v luškem akvatoriju. Morje v koprskem zalivu je pod vplivom severnojadranskih krožnih tokov, dejansko stanje pa je odvisno tudi od jakosti in smeri vetrov. Natančnih vrednosti vplivov ne moremo izmeriti, zato pri ocenjevanju kakovosti morja upoštevamo predvsem onesnaževalce iz izliva reke Pad, Trsta in drugih italijanskih mest. Morje onesnažujejo tudi reka Rižana in drugi manjši vodotoki koprske obale, vključno z delno prečiščenimi komunalnimi odplakami.
Notranji vplivi trenutnih dejavnosti
V zadnjih letih na območju pristanišča izvajamo številna gradbena dela, ki lahko povzročajo povečanje emisij prahu in hrupa. S podizvajalci smo zaradi resnosti teh vplivov sklenili pogodbe, ki jih zavezujejo k upoštevanju vseh predpisanih okoljskih zahtev, vsem motečim gradbenim aktivnostim pa se vseeno ni mogoče povsem izogniti.
Izredne vremenske razmere
Klimatske spremembe vse pogosteje povzročajo izredne vremenske razmere tudi v našem naravnem okolju. Ob močnem vetru prekinemo določene manipulacije znotraj pristanišča in povečamo pršenje rude in premoga z vodo, s čimer zmanjšamo prašenje in odnašanje materiala v bližnjo okolico.
V zadnjih letih beležimo tudi izredne pojave plimovanja, ki po nekaterih nižje ležečih predelih pristanišča povzročajo poplavljanje terena.
Nadzorujemo porabo pitne vode
V pristanišču je obsežno vodovodno omrežje, ki ga sestavlja 30 km razvejanih cevovodov. Porabo vode nadzorujemo s števci, povezanimi z računalnikom v nadzornem centru. Redno analiziramo pitno vodo, za industrijske namene pa uporabljamo predvsem morsko vodo in reciklirano vodo iz vrtin v pristanišču.