Če koprsko pristanišče želi ohraniti konkurenčnost na trgu se mora razvijati. Zaveza Luke Koper k trajnostnem razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji razvoj prijazen do zaposlenih, okoliških prebivalcev ter naravnega okolja.

Zato je v pripravi državni prostorski načrt za ureditev pristanišča (na kratko DPN).

V procesu priprave DPN sodelujejo številni posamezniki in predstavniki različnih interesnih skupin, zato zaradi soočenj toliko različnih mnenj in predlogov projekt predstavlja najširši možen kompromis v tem času. 

Pobudnik priprave državnega prostorskega načrta je Ministrstvo za promet, naročnik strokovnih podlag je Luka Koper, d.d., pripravljavec državnega prostorskega načrta pa Ministrstvo za okolje in prostor.
Sicer pa pri njegovi pripravi sodelujejo številni državni organi in institucije, urbanisti, krajinarji, arhitekti, gradbeniki, strokovnjaki s področja pomorskega prometa ter razvoja pristaniških tehnologij in opreme.
Poleg luških dejavnosti načrtovalci umeščajo v prostor še spremljajoče dejavnosti ter izdelujejo prostorske rešitve kontaktnih območij pristanišča z urbanim okoljem. Koprsko pristanišče so zato zasnovali kot pristanišče s tremi pomoli in tremi bazeni.


Prvi pomol
Načrtovano je podaljšanje prvega pomola za ca 100m. Pomol bo pretežno namenjen kontejnerskemu pretovoru. Del bo namenjen terminalu za sadje, v zalednem delu pa ostaja terminal za generalne tovore in terminal za les.

Drugi pomol
Načrtovano je podaljšanje drugega pomola za ca 370m. Na njem ostajajo obstoječi programi, in sicer pretovor ter skladiščenje sipkih, razsutih in tekočih tovorov. Ladje s tekočimi tovori bodo pristajale ob pretakalni ploščadi, ki bo zaradi varnosti zgrajena v podaljšku na čelu pomola. Na čelu drugega pomola (varovanega z dodatnim valobranom) bodo privezi za servisna plovila. Na drugem pomolu je načrtovano pokritje in zaprtje terminala za razsute tovore.

Tretji pomol
Načrtovana je izgradnja tretjega pomola, ki bo meril vzdolž tretjega bazena ca 1060m. Pretežni del tretjega pomola je namenjen pretovoru kontejnerjev. Območje na čelu tretjega pomola je namenjeno potrebam Slovenske vojske.

Severni rob tretjega pomola bo od pristaniške dejavnosti ločen s protihrupnim zidom višine ca 12m, ki bo intenzivno zazelenjen v smeri Sv. Katarine, z južne strani pa obložen s sončnimi celicami. Dostop do svetilnika na javni ploščadi na koncu tretjega pomola bo mogoč preko javne dostopne ceste ter peš in kolesarske poti.

Skladiščna objekta z ozelenjeno streho na območju ankaranske bonifike
Na območju širitve kopenskega dela pristanišča na ankaranski bonifiki sta predvidena večja skladiščna objekta. Oblikovana sta tako, da se terasasto spuščata proti severu in vzhodu oziroma proti obrobnemu ankaranskemu kanalu. Objekta bosta pokrita s plastjo zemlje in ozelenjena.

Komunalni privezi Sv. Katarina
Poleg komunalnih privezov je predviden pomol za klube vodnih športov in pomol za servisiranje plovil. Načrtovan je objekt centra vodnih športov in objekt za servisiranje plovil. Na vzhodni strani je predvidena ureditev novega parka z igrali.

Območje Slovenske vojske
Slovenski vojski so namenjene površine na čelu tretjega pomola ter na obstoječem in razširjenem območju obstoječega vojaškega objekta.

Športno rekreacijski center Ankaran
Med ankaranskim obrobnim kanalom in Jadransko cesto je načrtovana ureditev športno rekreacijskega centra. Na zahodnem delu je predvidena večnamenska športna dvorana, na vzhodnem pa atletski stadion s spremljajočim objektom. Vmes so na ozelenjenih terasah predvidena igrišča za različne športe. Skozi območje poteka peš in kolesarska pot, ki povezuje svetilnik na tretjem pomolu z mestom Koper. Na stiku med Ankaransko cesto in Jadransko cesto je načrtovan enostranski bencinski servis.

Ankaranski obrobni kanal in nadomestni habitati
Poglobitev kanala je načrtovana zaradi zagotovitve dotoka sladke in slane vode do nadomestnega habitata pod Serminom. Na sotočju obrobnega kanala z reko Rižano je načrtovan nadomestni habitat. Ob izlivu obrobnega kanala v morje je predvidena ureditev izlivnega odseka v muljast poloj. Ob kanalu se uredi pas obvodne vegetacije.

Območje novega vhoda v pristanišče
Novi vhod za tovorni promet je načrtovan na območju Sermina. Dostopen je z že zgrajenega cestnega omrežja. Ob vhodu sta predvidena zunanji in notranji kamionski terminal. Na območju vhoda je načrtovan bencinski servis za tovorna vozila.

Tehnološki park
Na vzhodni strani Ankaranske ceste (ob Škocjanskem zatoku) je načrtovana ureditev tehnološkega parka z učno potjo. Osnovni krajinski vzorec tvori značilna krajina bonifike. V parku bo predstavljen historični prostorski razvoj pristanišča in mesta Koper s prikazom pristaniške dejavnosti.

Območje med pristaniščem in mestnim jedrom
Predviden je umik pristanišča z območja ob Severni obvoznici. Na tem območju je načrtovana gradnja mestne garažne hiše, poslovnih objektov, ureditev pinijevega trga in avtobusne postaje.

Potniško pristanišče
Načrtovan je objekt potniškega pristanišča s privezom za potniške ladje in pripadajočimi parkirnimi površinami. Na skrajnem zahodnem delu ob obstoječi marini je predvidena izgradnja mandrača za službene priveze Uprave za pomorstvo in drugih.


Podpora javnosti
Svoje razvojne načrte smo zapisali v strategiji razvoja do leta 2015. Že leta 2006 so jo potrdili lastniki na skupščini družbe, večkrat smo jih javno objavili.
Zato nas je zanimalo, kako so z njimi seznanjeni okoliški prebivalci in kakšen je njihov pogled. V novembru 2008 je neodvisna agencija izvedla anketo, v kateri je sodelovalo 750 prebivalcev štirih območij koprske občine, vzorec pa lahko zaradi ustrezne metodologije izbora razširimo na celotno populacijo koprske občine.

Rezultati ankete so bili pozitivni, saj so pokazali naslednje:

- z načrti prostorskega razvoja pristanišča je seznanjena polovica prebivalcev, med katerimi se jih 69% z njimi tudi strinja,
- dve tretjini vprašanih v raziskavi sta menili, da Luka Koper veliko ali zelo veliko prispeva h gospodarskemu razvoju občine,
- 62% anketirancev soglaša z izgradnjo tretjega pomola, ki prinaša nove razvojne možnosti,
- poslovno uspešnost Luke Koper prebivalci ocenjujejo kot zelo visoko, razvojne možnosti pa kot dokaj dobre. 


Povejte nam, kaj menite vi.