Ogljični odtis Luke Koper d.d. za leto 2012 je 51.520 ton CO2.
Stalno zmanjšujemo emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti.
Investiramo v okolju prijazno tehnologijo
Imisije prašnih delcev (PM10 delci)
Prašne usedline
Ogljični odtis Luke Koper
Vplivi ladij na meritve kakovosti zraka
Investiramo v okolju prijazno tehnologijo
Opazne rezultate smo dosegli s številnimi investicijami v okoljsko sprejemljivejšo opremo in izvajanje operativnih ukrepov za zmanjševanje vplivov na okolje. Tako so sistemi skladiščenja in pretovarjanja tovora grajeni v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnološkimi rešitvami. Te so pogoj za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj.
Za zmanjševanje emisij smo uvedli različne tehnološke rešitve. Najpomembnejše med njimi so:
- plavajoče membrane, vgrajene v rezervoarje za naftne derivate,
- sistemi za rekuperacijo hlapov pri prečrpavanju goriv,
- bela, odsevna barva rezervoarjev,
- protiprašne zavese za popolno ali največje možno zaprtje prostorov,
- zaprti ali delno zaprti sistemi,
- skladiščenje določenih tovorov v silosih.
Uvajamo še avtomatizacijo pretovora, skrajšujemo pot padca pri iztresanju, uporabljamo teleskopske cevi in zaprte transportne poti v silose. Ob pretovarjanju tovor pršimo z vodo in opuščamo delo s tovrstnim tovorom pri neugodnih vremenskih razmerah.
Zmanjševanje vpliva na kakovost zraka spremljamo z različnimi meritvami. Zakonsko predpisane meritve redno izvajajo pooblaščene organizacije na 10 lokacijah znotraj pristanišča in 10 lokacijah izven njega. Poleg predpisanih meritev izvajamo tudi raziskovalne naloge na temo zmanjševanja prašenja.
Na vrh
Primorski inštitut za naravoslovne vede – PINT že od leta 2001 opravlja na območju pristanišča neprekinjene meritve imisij inhalabilnih prašnih delcev PM10, torej prahu, katerega velikost delcev ne presega 10 µm.
Mejne vrednosti PM10 delcev in preseganje teh vrednosti
Povprečna dnevna mejna koncentracija PM10 znaša 50 µg/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. Povprečna letna mejna koncentracija PM10 znaša 40 µg/m3 in ne sme biti presežena. Urne vrednosti nimajo zakonsko predpisanih mejnih vrednosti.
(Vir: Agencija RS za okolje)
Povprečna letna izmerjena koncentracija PM10 v Luki Koper ni nikoli presegla zakonsko predpisane mejne vrednosti. Naš cilj je, da kljub temu ohranimo imisije delcev velikosti do 10 µm na celotnem luškem območju pod 30 µg/m3. Meritve prašnih delcev PM10 lahko zainteresirani že od julija 2009 spremljajo na našem portalu za trajnostni razvoj Živeti s pristaniščem.
Primerjava naših rezultatov z rezultati meritev v drugih slovenskih mestih kaže, da so izmerjene vrednosti na območju pristanišča nižje kot v številnih drugih mestih. Meritve povprečnih letnih koncentracij PM10 po Slovenji (Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje) so namreč pokazale, da se gibljejo med 23 µg/m3 in 46 µg/m3.
(Vir: Agencija RS za okolje)
Ti rezultati pa nas ne odvračajo od sistematičnega zmanjševanja vplivov pristanišča na okolje.
Na vrh
Prašne usedline
Za količine prahu v zraku v Sloveniji ni predpisanih zakonskih zahtev. Ravnamo se po nemških smernicah (TA Luft), kjer je mejna dovoljena letna vrednost za skupne prašne usedline 350 mg/m2/dan. Izmerjene vrednosti na območju našega pristanišča so bistveno nižje, kot jih dovoljuje nemški standard.
Vsebnost prašnih usedlin spremljamo tudi na mestih izven območja pristanišča, v naseljih Ankaran in Rožnik ter v centru mesta Koper. Na teh točkah, torej zunaj pristanišča so izmerjene celoletne količine prahu za približno 30% nižje kot znotraj pristanišča.
Na vrh
Ogljični odtis Luke Koper, d.d.
Najpomembnejši toplogredni plin, ki ga ustvarjajo človeške dejavnosti je ogljikov dioksid. Ogljični odtis je računska operacija, s katero izračunamo proizvedeno količino nastalih toplogrednih plinov v ekvivalentih CO2 za določeno aktivnost.
Ogljični odtis Luke Koper d.d. za leto 2012 znaša 51.520 ton CO2 oziroma 3,20 kg CO2 na pretovorjeno tono blaga. Leto prej, v 2011, smo z direktnimi in indirektnimi emisijami izpustili 53.273 ton CO2 oziroma 3,39 kg CO2 na pretovorjeno tono blaga. V izračunu smo upoštevali vse direktne in indirektne dejavnosti povezane s pristaniščem, ki prispevajo k emisijam CO2. V izračun so bile vključene tudi emisije ladij za čas, ko so bile zasidrane v pristanišču in predstavljajo 40% vseh emisij CO2, CH4 in N2O.
Luka Koper je partner v projektu CLIMEPORT, ki spodbuja sredozemska pristanišča k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v ozračje in hkrati spodbuja k učinkovitejši rabi energije. Cilj projekta je trajnostni razvoj pristanišč.
Na vrh
Vplivi ladij na meritve kakovosti zraka
Na meritve kakovosti zraka vplivajo tudi dejavniki, na katere nimamo neposrednega vpliva. Mednje spadajo emisije izpušnih plinov iz ladij, ki priplujejo v pristanišče. V Državni prostorski načrt za pristanišče smo vključili tudi možnost elektrifikacije pomolov. S priklopom na električno omrežje ladje za neprekinjeno delovanje ne bi uporabljale fosilnega goriva. Na obali, ki meji z mestnim jedrom, smo že vgradili elektrifikacijsko postajo za vlačilce in s tem delno pripomogli k zmanjšanju emisij izpušnih plinov ter hrupa.
Na vrh
