Opravljanje pristaniške dejavnosti povsod povzroča emisije snovi v zrak. Pri pretovarjanju in skladiščenju sipkih tovorov se lahko poveča količina prahu v zraku, pri tekočih tovorih pa se poveča količina teh spojin. Naš cilj je zmanjševati količino emisij v zrak.
Investiramo v napredno tehnologijo
Vplivi ladij na meritve kakovosti zraka
Prašne usedline
Imisije prašnih delcev (PM10 delci)
Ogljični odtis Luke Koper
Investiramo v okolju prijazno tehnologijo
Opazne rezultate smo dosegli s številnimi investicijami v okoljsko sprejemljivejšo opremo in izvajanje operativnih ukrepov za zmanjševanje vplivov na okolje. Tako so sistemi skladiščenja in pretovarjanja omenjenih tovorov grajeni v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnološkimi rešitvami. Te so pogoj za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj.
Za zmanjševanje emisij smo uvedli različne tehnološke rešitve. Najpomembnejše med njimi so:
- protiprašne zavese za popolno ali največje možno zaprtje prostorov,
- plavajoče membrane, vgrajene v rezervoarjih za naftne derivate,
- uporaba popolnoma ali v pretežni meri zaprtih sistemov,
- bela oziroma odsevna barva rezervoarjev.
Uvajamo še avtomatizacijo pretovora, skrajšujemo pot padca pri iztresanju, uporabljamo teleskopske cevi in zaprte transportne poti v silose. Ob pretovarjanju tovor pršimo z vodo in opuščamo delo s tovrstnim tovorom pri neugodnih vremenskih razmerah.
Zmanjševanje vpliva na kakovost zraka spremljamo z različnimi meritvami. Zakonsko predpisane meritve vsako leto izvede pooblaščena organizacija in poroča o rezultatih, izvajamo pa tudi redne kontrolne meritve na 10 lokacijah znotraj pristanišča in 10 lokacijah izven njega.
Na vrh
Vplivi ladij na meritve kakovosti zraka
Na meritve kakovosti zraka vplivajo tudi dejavniki, na katere nimamo neposrednega vpliva. Tak dejavnik so emisije izpušnih plinov z ladij, ki priplujejo v pristanišče. V okviru državnega prostorskega načrta za pristanišče smo vključili možnost elektrifikacije pomolov. Ta bi omogočila priklop ladij na električno omrežje, ki za neprekinjeno delovanje ne bi uporabljale goriva. Na obali, ki meji z mestnim jedrom, smo že vgradili elektrifikacijsko postajo za vlačilce in s tem delno pripomogli k zmanjšanju emisij izpušnih plinov ter hrupa.
Na vrh
Prašne usedline
Za količine prahu v zraku v Sloveniji ni predpisanih zakonskih zahtev. Ravnamo se po nemških smernicah (TA Luft), kjer je mejna dovoljena letna vrednost za skupne prašne usedline 200 mg/m2/dan. Vse meritve kažejo, da smo precej pod to mejno vrednostjo.
V okviru našega projekta Kontrola onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami na območju krajevne skupnosti Ankaran merimo od leta 2007 tudi skupne letne količine prahu na lokacijah izven pristanišča (Rožnik, Ankaran in Koper).
Izmerjene količine skupnega prahu na merilnih mestih izven pristanišča so:
- med seboj primerljive,
- močno pod predpisano mejno vednostjo in
- približno petkrat nižje od količin znotraj pristanišča.
Na vrh
Imisije prašnih delcev (PM10)
Primorski inštitut za naravoslovne vede – PINT že od leta 2001 opravlja na območju pristanišča neprekinjene meritve imisij inhalabilnih prašnih delcev PM10, torej prahu, katerega velikost delcev ne presega 10 µm.
Mejne vrednosti PM10 delcev in preseganje teh vrednosti
Povprečna dnevna mejna koncentracija PM10 znaša 50 µg/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu.
Povprečna letna mejna koncentracija PM10 znaša 40 µg/m3 in ne sme biti presežena.
(Vir: Agencija RS za okolje)
Povprečna letna izmerjena koncentracija PM10 v Luki Koper ni nikoli presegla zakonsko predpisane mejne vrednosti. Naš cilj pa kljub temu ostaja prepoloviti omenjeno vrednost do leta 2010, skladno z zahtevo evropske in slovenske zakonodaje.
To bomo dosegli z intenzivnim izvajanjem preventivnih ukrepov in z aktivnostmi za zmanjševanje prašnih delcev v zraku, usklajenimi s predlogi, ki jih bo na ravni države pripravilo ministrstvo za okolje.
Primerjava naših rezultatov z rezultati meritev v drugih slovenskih mestih kaže, da so izmerjene vrednosti na območju pristanišča nižje kot v številnih drugih mestih. Meritve povprečnih letnih koncentracij PM10 po Slovenji (Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje) so namreč pokazale, da se gibljejo med 22 µg/m3 in 42 µg/m3.
(Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje)
Ti rezultati pa nas ne odvračajo od sistematičnega zmanjševanja naših vplivov.
Na vrh
Ogljični odtis Luke Koper, d.d.
Najpomembnejši toplogredni plin, ki ga ustvarjajo človeške dejavnosti je ogljikov dioksid. Ogljični odtis je računska operacija, s katero izračunamo proizvedeno količino nastalih toplogrednih plinov v ekvivalentih CO2, za določeno aktivnost. Luka koper d.d. je partner v projektu CLIMEPORT, ki spodbuja pristanišča v Mediteranu k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v ozračje in hkrati spodbuja k učinkovitejši rabi energije z namenom trajnostnega razvoja pristanišč.
Ogljični odtis za 2009 znaša 49.543 ton CO2 oziroma 3,77 kg CO2 na pretovorjeno tono blaga. Porast emisij v primerjavi z letom 2008 (43.009 ton CO2 oziroma 2,38 kg CO2/pretovorjeno tono blaga) je posledica nekoliko večje porabe goriv in elektrike, kjub manjšemu pretovoru blaga.
V izračunu smo upoštevali vse direktne in indirektne dejavnosti povezane s pristaniščem, ki prispevajo k emisijam CO2.
Na vrh
