Slovenci vse do zdaj nismo imeli atlasa svoje zgodovine, saj je bila ta na kartah vedno vključena v širše zgodovinske atlase Jugoslavije, Evrope ali sveta, predvsem za potrebe osnovnih in srednjih šol.
Prav zato je na pobudo Luke Koper založba pripravila dobrodelno akcijo, v kateri so sponzorji zbrali denar za nakup Zgodovinskih atlasov Slovenije za vsako slovensko šolo.
Zgodovinski atlas Slovenije zajema čas od prazgodovine do osamosvojitve leta 1991, za otroke in mladino pa bo predstavljal neprecenljiv vir naše zgodovine, ki so jo avtorji spretno znali preliti iz besede v sliko.
O novem Zgodovinskem atlasu Slovenije
Tako velikih projektov se sicer lotevajo nacionalni inštituti, v Sloveniji pa je to prevzela založba Nova revija v sodelovanju z Inštitutom Karantanija.
Avtorji: dr. Boris Golec, mag. Tomaž Nabergoj, dr. Miha Kosi, dr. Boris Golec, dr. Aleš Gabrič, dr. France M. Dolinar in mag. Mateja Rihtaršič.
Predhodnik atlasa slovenske zgodovine
Prvi poskus, da bi bila slovenska zgodovina prikazana na posebnih zemljevidih v samostojnem atlasu, je bil Zgodovinski atlas Slovenije prof. Romana Pavlovčiča, ki je izšel v begunskem taborišču v Spittalu leta 1948, leta 1960 pa še v Buenos Airesu za šolsko rabo. To je bil prvi, še zelo nebogljen poskus tovrstnega kartografskega prikaza zgodovine Slovencev.
Luka Koper je sredstva za akcijo “Zgodovinski atlas Slovenije v vsako osnovno šolo” prispevala iz sklada Živeti s pristaniščem.
