Ugledni reviji iz sveta pomorske logistike, Containerisation International in Lloyd’s List sta v zadnji izdaji objavili seznam stotih pristanišč v svetu, ki so v letu 2015 pretovorila največ kontejnerjev. Seštevek pretovora vseh stotih je 545,6 milijonov dvajsetčeveljskih kontejnerskih enot (TEU), kar je en odstotek več kot v letu 2014. Nizka rast da slutiti na upočasnjeno gospodarsko rast, vendar to v celoti ne drži, saj so rezultati pristanišč zelo različni. Nekatera so v lanskem letu zrasla kar za 37 odstotkov, so pa tudi taka, katerih pretovor je upadel za 27 odstotkov. Če rezultate rasti primerjamo s kontejnerskim terminalom Luke Koper, ki ga sicer ne najdemo na lestvici, lahko brez zadržkov ugotovimo, da s 17 odstotno rastjo v letu 2015 sodi med uspešnejša pristanišča, saj so večjo rast na seznamu stotih dosegla le štiri pristanišča. Razveseljiv je podatek, da so rast v lanskem letu beležila tudi Kopru bližnja pristanišča, kar je lahko dober znak in pokazatelj, da se južna transportna pot, predvsem Jadranska prebuja, tudi na račun severno evropskih luk, kjer pretovor kontejnerjev pada. Največje evropsko pristanišče, nizozemski Rotterdam je namreč v lanskem letu zabeležil 0,5 odstotni padec, nemška Hamburg in Bremen 9,3 oziroma 8,6 odstotni padec, belgijski Zeebrugge pa je pretovor kontejnerjev v primerjavi z letom 2014 zmanjšal za skoraj četrtino.
Ladjarji so torej le prepoznali prednosti transportne poti preko južnih evropskih pristanišč, kar velja predvsem za blagovne tokove iz Daljnega vzhoda v Evropo. Kako obdržati pozicijo in rast tudi v prihodnje? Po mnenju logističnih strokovnjakov predstavljajo globalne izzive združevanja ladjarjev, spremembe ladijskih linij in vse večje kontejnerske ladje. Brez prilagajanja pristanišča ne bodo kos potezam ladjarjev, ki odločajo v katerih lukah se bodo ustavile njihove ladje. Odgovor Luke Koper je, da priložnosti ne bo izpustila iz rok. Kontejnerji so v njenih strateških razvojnih dokumentih dobili ključno vlogo in že nekaj let jim namenja največ investicijskih sredstev. Odločitvi, da bo kontejnerski promet razvijala na prvem pomolu, ki ima že danes vso potrebno infrastrukturo, je sledilo celovito urejanje pomola. Sanirala je nosilno konstrukcija dela operativne obale, ureja in utrjuje slabo nosilno površino na prvem pomolu, ki bo v prihodnosti morala prenesti težo zlaganja pet in več kontejnerjev v višino. Razširila je dostopni železniški most na kontejnerski terminal, zgradila nove železniške tire in pridobila nove skladiščne površine, spremenila bo način skladiščenja kontejnerjev, nabavlja novo, sodobnejšo in okolju prijaznejšo opremo ter na nekaterih segmentih spreminja tehnologijo dela. Ob tem bo morala na novo postaviti vodovodno, komunalno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo terminala, ki jo je po štirih desetletjih že dodobra načel zob časa. Gradnja ves čas poteka po fazah, saj nikakor ne sme vplivati na operativno delo, ki v pristanišču kljub kontinuirani gradnji poteka brez zastojev. V letu 2017 pričakuje dve novi kontejnerski dvigali, ki bodo zmogljivejša, predvsem pa bosta s prekladalno roko pokrili širino napovedanih večjih kontejnerskih ladij. Leta 2018 je načrtovan zaključek podaljšanja operativne obale za 100 metrov, kar je v mejah, ki jih predvideva državni prostorski načrt. Z vsemi naložbami bo Luka Koper dvignila kapaciteto kontejnerskega terminala iz 950.000 TEU na 1,3 milijone TEU na leto.
|
Luka Koper je podjetje, ki ima velik pomen za slovensko logistiko in gospodarstvo, saj so na delovanje pristanišča vezane številne druge dejavnosti, kot so pomorske in špedicijske dejavnosti, turistične, trgovinske, finančne ter dejavnosti povezane s cestnim in železniškim prevozom. Pristaniška dejavnost letno ustvari 200 milijonov evrov dodane vrednosti in vsak evro prihodka v pristaniški dejavnosti ustvari še dodatnih 1,12 evrov prihodka na ravni celotnega slovenskega gospodarstva. Vlaganje v kontejnerske kapacitete bi samo Luki Koper prineslo 120 novih delovnih mest, v okolju pa se številka povzpne na 300. |
Iz ISTRE, priloge Primorskih novic, oktober 2016
