Luka Koper ima danes preko 11 tisoč delničarjev. Republika Slovenija ima skupaj s Slovenskim državnim holdingom in Kapitalsko družbo v rokah 67 odstotni lastniški delež. Mestna občina Koper ima še nekaj več kot tri odstotke, okoli 30 odstotkov pa je v zasebni lastni. Kar 16 odstotni delež je v rokah fizičnih oseb, torej posameznikov. Med temi je še veliko zaposlenih v Luki Koper, ki so postali lastniki družbe preko notranjega odkupa in preko interne razdelitve s certifikati, ki jih je prejel sleherni državljan. Zaposleni, njihovi družinski člani ter upokojenci namreč niso mogli sami odkupiti Luke, saj je šlo takrat za ogromno premoženje. Z otvoritveno bilanco na dan 1. 1. 1993 je bila nominalna vrednost osnovnega kapitala Luke Koper 15,7 milijarde SIT (slovenskih tolarjev) oziroma 65,4 milijona današnjih evrov. V to vrednost je bila vključena tudi infrastruktura, ki je postala last države. Ostala ocenjena vrednost podjetja v višini 7,57 milijarde SIT (31,5 mio evrov) pa se je lastninil preko vseh takrat znanih zakonskih oblik; od interne razdelitve, notranjega odkupa, prenosa na državne sklade (pokojninskega in odškodninskega), pa vse do javne prodaje delnic državljanom.
Država je torej z zakonom podržavila zemljišča in luško infrastrukturo in tako postala večinska lastnica Luke Koper in iz tega naslova je dobila 49 odstotkov prednostnih delnic in 2 odstotka navadnih. Razlika je bila v tem, da imetnik prednostnih delnic ni imel pravice odločati o delitvi dobička, te delnice so imele tudi nižji donos, upravičene so bile do nižjih dividend. Leta 2007 je država prednostne delnice, s preglasovanjem o spremembah statuta na skupščini, preoblikovala v navadne.
Kljub temu, da je država večinska lastnica Luke Koper in, glede na sprejeto strategijo ne namerava prodajati večinskega deleža v družbi, je uvrstitev delnic Luke Koper na borzni trg pomembno vplivala na njeno poslovanje. Družba se je tako odprla drugim vlagateljem ter s tem dobila priložnost za rast. Lažje je pridobivala svež dolžniški kapital, povečala se je njena prepoznavnost in ugled. Uvrstitev na borzo pa je za seboj povlekla tudi vrsto obveznosti, spoštovanje cele vrste zakonov, pravil, priporočil in standardov. Leta 2006 je delnica prešla iz kotacije B v prvo borzno kotacijo, za katero veljajo najvišji standardi transparentnosti in ažurnosti, predvsem kar se tiče obveščanja delničarjev, načina razkrivanja pomembnih poslovnih informacij in poročil, pretoka notranjih informacij ter varovanje njihove zaupnosti.
Največjo vrednost je delnica dosegla 9. avgusta 2007, ko se je povzpela na 114,88 evrov. Borzne špekulante je gnala neuradna napoved, da naj bi bile nemške železnice takrat zainteresirane za nakup državnega deleža v Luki Koper, kar je vrednost delnic pristaniške družbe pognalo v nebo. Sledilo je obdobje finančne krize, ko je zaradi padca vrednosti slovenskega delniškega trga tudi Luka Koper delila usodo delnic največjih in najboljših slovenskih podjetij. Danes se vrednost delnice giba okrog vrednosti 23 evrov.
Lastnikom delnic Luke Koper se je lastništvo obrestovalo, saj so bili dividendnega donosa deležni vsako leto z izjemo štiriletnega obdobja, ko so finančna kriza, visoka zadolženost in zgrešene naložbe močno vplivale na poslovne rezultate družbe. V dvajsetih letih je Luka Koper za dividende namenila 116 milijonov evrov.
Iz ISTRE, priloge Primorskih novic, november 2016
