Enim gre rast bolje od »korenin«, enim slabše, kar sicer ne preseneča, saj se je skozi leta pristanišče gladilo pretežno z materialom, pridobljenim pri poglabljanju morja. Slana zemljina mnogim ne ustreza, ni pa ovira za oljko, ki se je skozi leta izkazala kot najbolj trpežna in prilagodljiva rastlina. Oljčna drevesa na območju pristanišča danes zato prevladujejo. Imamo jih že okrog 300, sorti liccino in istrska belica.
Letošnji pridelek je bil povprečen, saj smo, kakor so nam prišepnili poznavalci, nekoliko zamudili. Za obiranje je poskrbelo podjetje N.G.P, v torkli v Novi vasi pa so iz njih iztisnili 90 kg oljčnega olja. Po že nekajletni tradiciji bomo olje ustekleničili in uporabili za poslovno darilo.
Oljke zato niso le rezultat naše celovite skrbi za okolje v pristanišču ampak tudi produkt, s katerim se z veseljem ponašamo.
