Odprli smo jim vrata v lepšo prihodnost

Ko so pred štirimi leti snovalci projekta Botrstvo začeli iskati prve botre otrokom iz socialno šibkejših družin, je bilo njihovo vodilo predvsem nudenje enakih možnosti tem otrokom in razvijanje njihovih talentov, veselja do športa ali umetniških dejavnosti in aktivnejše preživljanje prostega časa. Ko družina zaide v finančno stisko, je namreč plačilo takih dejavnosti med prvimi izdatki, ki jih umaknejo iz družinskega proračuna.

Med prosilci za pomoč so bili in so vse pogosteje otroci, ki so obšolske dejavnosti že zdavnaj opustili ali nanje sploh niso upali pomisliti, saj so nujno potrebovali pomoč pri nakupu hrane, najosnovnejših šolskih in drugih nujnih potrebščin. Toda za otroke je možnost, da se kljub vsemu, kar jih je doletelo, lahko ukvarjajo s športom ali umetnostjo in pri tem razvijajo talent, ki bo zanje morda kasneje pomenil tudi pomembno življenjsko pot, zelo pomembna, morda še bolj kot za druge otroke. In zato smo se v Luki Koper odločili pomagati petim otrokom in jim s tem omogočiti kvalitetnejši in bolj zdrav telesni in duševni razvoj.  

 

Vrata v lepšo prihodnost smo odprli Katji, Zali, Lari, Anji in Tanji.

 

Katja bo pričela obiskovati jahalno šolo. Je sramežljiva enajstletnica, z brezposelno, bolno mamo, ki ob odsotnosti očeta, ki zanjo ne plačuje preživnine, živi v težki materialni stiski. Konji so že od nekdaj njene najljubše živali in nikakor ne more pozabiti enkratnega občutka ob jahanju, ki ga je izkusila na poletnem taboru v Kranjski Gori. 

Zala si trenutno najbolj želi pričeti z obiskovanjem jahalne šole.  Je zadržana desetletnica, ki je do petega leta starosti živela v izobilju. Ločitev staršev, propad podjetja, brezposelnost mame in visoki stroški najemnega stanovanja, so terjali svoj davek in povzročili, da si Zala niti pomisliti ne upa, da bi lahko obiskovala katerokoli plačljivo obšolsko dejavnost. Jahanje jo pomiri in sprosti ter ji daje občutek, da se je življenje vsaj za trenutek obrnilo na bolje. Doma večino prostega časa preživlja v družbi plišastih konjičkov. Ko bo velika bo veterinarka. 

Tudi Lara bo začela s treningi jahanja. Lara je trinajstletno dekle, ki z hudo bolno mamico, brezposelnim očkom in mlajšo sestrico Gajo živi v hudem materialnem in finančnem pomanjkanju.
Konji so jo popolnoma prevzeli. Prvič se jih je dotaknila letos poleti, ko so v okviru letovanja Zveze Prijateljev Mladine Ljubljana Moste Polje obiskali Lipico. Larina mama opaža, da Laro družba konjev popolnoma sprosti in ji pomaga pri vključevanju v družbo vrstnikov. 

Anja in Tanja bosta lahko nadaljevali s treningi hip hopa. Gre za sestrici stari 10 in 11 let, ki z mamo in očkom živita na manjši kmetiji. Vse prej kot rožnata finančna situacija omogoča družini zgolj osnovno preživetje, nikakor pa ne pokrivanja stroškov katerekoli plačljive obšolske dejavnosti. 
V lanskem letu sta morali obiskovanje plesne šole prekiniti, saj starša nista zmogla prevzeti nikakršnih dodatnih finančnih obveznosti. Želja po plesu pa pri sestricah je tako močna, da svoje plesne sposobnosti vsakodnevno razvijata v domači dnevni sobi in potrpežljivo čakata na izboljšanje situacije.