»V Luki Koper smo začudeni in zaskrbljeni nad dejstvom, da glede na občutljivost in kompleksnost problematike nismo dobili vabila na sejo in možnost predstavitve naših argumentov«, se je na sklep odzval predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko in dodal, da je prihodnost in razvoj koprskega pristanišča ne le lokalna, ampak predvsem nacionalno strateška odločitev.
Sklep bo namreč brez dvoma ogrozil poslovanje in obstoj družbe, saj razsuti tovori pomenijo velik del prihodkov družbe. Tako visokega izpada prihodkov pa družba ne bi mogla nadomestiti v predlaganem obdobju. Poleg tega bi s tem direktno ogrozili vsaj 100 delovnih mest zgolj v družbi Luka Koper, da ne omenjamo ostalih gospodarskih subjektov, ki so povezani s poslovanjem pristanišča. V prvi vrsti Slovenske železnice, ki so v lanskem letu prepeljale 10,2 mio ton tovora iz koprskega pristanišča, od tega 4,9 mio ton razsutih tovorov.
Luka Koper, v kateri je skrb za okolje in trajnostni razvoj sestavni del poslovanja, nenehno vlaga veliko sredstev v tehnološke rešitve za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, predvsem na terminalih za sipke in za razsute tovore. Zaprti sistemi pretovarjanja, protiprašna zavesa (ograja okoli terminala), prhanje tovora je le nekaj ukrepov, ki pa so žal ob ekstremnih vremenskih razmerah, kakršnim smo bili priča ob februarski burji, nezadostni. Kljub temu iščemo nove, inovativne rešitve.
V sodelovanju z Univerzo na Primorskem, pooblaščeno organizacijo za izvajanje meritev in ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka, bomo v kratkem nabavili še eno, že tretjo sodobno merilno napravo za spremljanje vrednosti prašnih delcev. Merilna postaja bo postavljena na potniškem terminalu, merila pa bo prašne delce v smeri proti mestnemu jedru Kopra. Rezultati se bodo sproti online pretakali na naš portal www.zivetispristaniscem.si. Ob tem velja dodati, da pristanišče na letni ravni ne presega zakonsko določenih parametrov za emisije prašnih delcev.
Ob takih potezah se nam upravičeno zastavlja vprašanje, ali predlagatelji pobude poznajo dostopne študije in raziskave. Agencija RS za okolje vsako leto objavi obsežno raziskavo meritev v vseh večjih slovenskih mestih in vsako leto ugotavlja, da v Kopru dihamo najmanj onesnažen zrak v Sloveniji.
V nobenem dokumentu, ki so objavljeni na spletni strani MOK pristanišče ni omenjeno kot glavni vir onesnaževanja v občini, ampak je na prvem mestu izpostavljen promet, ki ima daleč največji delež vpliva. Po drugi strani pa strokovnjaki izpostavljajo tudi onesnaževanje zraka, ki prihaja z italijanske strani, kjer je poleg gostega prometa skoncentrirana težka industrija, kot npr. rafinerija, železarna, sežigalnica odpadkov.
Glede zahteve po izplačilu odškodnin za prebivalce pa velja spomniti, da Luka Koper vsako leto plačuje Mestni občini Koper 4,5 mio kot nadomestilo za stavbno zemljišče ter polovico koncesnine, ki je v lanskem letu znašala 4,8 mio (višina koncesnine je odvisna od letnih prihodkov). Ob podpisu koncesijske pogodbe je bil ravno delež, ki ga prejema občina, določen kot odškodnina lokalnemu okolju.
»Nobenega dokaza ni, da bi pristanišče s svojo dejavnostjo najbolj onesnaževalo zrak v Kopru. Nasprotno, strokovnjaki kot glavne vire omenjajo promet, kurišča in industrijo. Zato take pobude razumemo zgolj kot poceni nabiranje političnih točk«, je odločen Veselko in dodaja, da družba ne beži od svoje odgovornosti, prav zaradi tega je v zadnjih letih investirala več kot 20 milijonov evrov v opremo in tehnologije, ki zmanjšujejo prašenje.
»Občini zato predlagamo ustanovitev delovne skupine, ki bi poiskala usklajene rešitve. Predlagamo tudi, da denar od koncesnine, ki ga plačujemo koprski občini, namenimo za dodatne investicije v odpravljanje motečih vplivov pristanišča«, še dodaja Veselko.
