Srečanje s predstavniki koprske lokalne skupnosti

Vpliv pristaniške dejavnosti najbolj občutijo ljudje, ki živijo neposredno ob pristanišču, zato je bilo srečanje koristen doprinos k boljši informiranosti ter strpnemu in konstruktivnemu dialogu z lokalno skupnostjo.

Osnovno vodilo razvoja pristanišča je konkurenčen in trajnostni razvoj, ki je vključen v vse potrjene strateške razvojne dokumente Luke Koper ter v program razvoja pristanišča, ki ga je vlada Republike Slovenije sprejela pred dobrim letom. Meje in omejitve družbi postavlja Državni prostorski načrt, ki je najširši možni kompromis za trajnostni razvoj pristanišča ob upoštevanju pomena pristanišča za Slovenijo, tehnoloških zahtev luških procesov in omejitev v prostoru ter vplivov na bivalno in naravno okolje. Osrednja investicija, ki jo v Luki Koper načrtujemo, je podaljšanje prvega pomola. Tam nameravamo zaradi razpoložljivosti opreme tudi v prihodnje razvijati kapacitete za pretovor kontejnerjev. Zaradi bližine urbanega okolja bomo intenzivno nadaljevali z aktivnostmi na okoljevarstvenem področju. Investiramo v tehnologijo pretovora, ki zmanjšujejo vplive na okolje, z zamenjavo svetil zmanjšujemo svetlobno onesnaževanje, dograjujemo zaprte sisteme prekladanja, posodabljamo vozni park in opremo … 

Luka Koper pomembno prispeva v občinske in državne proračune. V letu 2016 je iz naslova koncesijske dajatve, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter dividend prispevala 21,5 mio €, za dvig kakovosti življenja v prostoru, kjer deluje, pa je sponzorstvom in donacijam namenila kar 0,5 % svojih prihodkov.

Iz razprave na srečanju je bilo čutiti zamero lokalnih oblasti zaradi delitve koncesijskih sredstev med dvema občinama ter očitek, da delovanje pristanišča in načrtovani razvoj bolj bremeni občane Kopra, kot Ankarana. Z druge strani pa so predstavniki lokalnih oblasti poudarjali pomen Luke Koper za celotno regijo, da niso proti razvoju pristanišča in da mora ta potekati v dialogu z lokalno skupnostjo. V razpravi so se udeleženci srečanja dotaknili tudi drugega tira, novih vhodov v pristanišče, kamionskega terminala ter obvladovanja tveganj iz naslova luške dejavnosti.