V zraku so namreč vedno prisotni prašni delci, ki so bodisi naravnega izvora (npr. pelod, morska sol,…) ali pa so posledica človekove dejavnosti (kurjenje, promet, industrija, gradnja, pretovor…).
V letošnjem letu smo v sodelovanju z UP PINT izvedli študijo in ocenili koncentracijo prašnih delcev PM10 zaradi dejavnosti pretovora prašnih tovorov. Način izdelave študije je določen v nacionalni zakonodaji.
Za izvedbo ocene je PINT uporabil podatke dnevnih meritev prašnih delcev PM10 na dveh merilnih mestih znotraj pristanišča, urne meteorološke podatke in tehnične podatke o količini, vrsti in kapaciteti pretovora na 19. ključnih mestih znotraj pristanišča v letu 2010. V oceno je bilo vključeno tudi prašenje iz deponije premoga in železove rude. Emisijske vrednosti nakladanja, razkladanja in skladiščenja na deponiji so bile izračunane po metodologiji, ki jo uporablja US Environmental Protection Agency (EPA). Vse potrebne vhodne podatke so obdelali s programom AUSTAL2000, ki so ga razvili v Nemčiji in ga je potrdila tudi Agencija RS za okolje.
Izračuni so pokazali, da mejna povprečna letna vrednost 1.2 μg/m3 dodatne koncentracije, ki jo prispeva posamezen vir, v tem primeru pristanišče, ni bila presežena v točkah izven območja pristanišča (Slika 1). Iz slike 1 je tudi razvidno, da se prašni delci PM10 širijo predvsem proti morju.
Za primerjavo – izmerjena povprečna letna koncentracija prašnih delcev PM10 pri merilni postaji na Markovcu je v letu 2010 znašala 29 μg/m3. To pomeni, da pretovor sipkih in razsutih tovorov ter skladiščenje premoga in železove rude na letni ravni prispeva manj kot 1% prašnih delcev PM10 v lokalno ozračje.
V pristanišču sicer že več let nenehno spremljamo kakovost zraka in rezultate objavljamo na spletni strani Živeti s pristaniščem. Lokacijo meritev je določila Agencija RS za okolje pri ministrstvu za okolje in prostor.
