Mnogo je ljudi, ki v spominu še hranijo prizore s prebiranja banan, pomaranč, limon in drugega eksotičnega sadja iz tistih drugih časov, ki so jih v trajno zapuščino vtisnili črnobeli posnetki.
Priložnost za razvoj pretovarjanja in skladiščenja lahkopokvarljivega blaga so prepoznali že kmalu po nastanku pristanišča, v šestdesetih letih. Glasilo luke Koper iz leta 1965 priča o potencialu: »V letu 1959 je bilo v Kopru pretovorjenega že 7.631 ton južnega sadja, to je več kot 26,3 % vsega jugoslovanskega uvoza, ter 3.355 ton rib.«
Okrog leta 1960 je bila za rastoče potrebe terminala najprej zgrajena hladilnica, zaradi velike količine sadja, zelenjave in rib, ki je po morju prihajala v takratno Jugoslavijo, pa so k pristanišču 1962 priključili še hladilnico v Dekanih in pričeli pretovarjati tudi zmrznjeno meso. Leta 1965 so preko Kopra uvozili že več kot polovico vsega južnega sadja za Jugoslavijo.
Koprsko pristanišče je že takrat veljalo za eno bolje opremljenih jadranskih luk za promet s hitropokvarljivim blagom, saj je imelo kondicionirano skladišče s kontrolirano temperaturo in vlago, hladilnico, celice za dozorevanje sadja in ob vsem tem tudi izkušene delavce.
Po osamosvojitvi Slovenije se je glavnina blagovnih tokov za republike bivše Jugoslavije preusmerila iz Kopra na druge luke. Sicer živahen pretovor hitropokvarljivega blaga se je zmanjšal tudi na račun Evropske unije, ki je s predpisi in zahtevami za nečlanice EU zaostrila pogoje poslovanja (dodatne dajatve, carinski postopki, inšpekcije in pregledi, …), zanimanje za pretovor preko Kopra, pa se je na račun višjih stroškov občutno zmanjšalo.
Okrevanje in ponovno rast pretovora je Terminal za sadje začel beležiti šele po vstopu Slovenije v EU, veliko na račun poletnega pretovora sadja iz Južne Afrike, dobro se je uveljavil tudi izvoz mlečnih izdelkov s Češke za Libanon, po letu 1999 pa se je pričelo vračati sadje iz Izraela in Egipta.
V vsej zgodovini Terminala za sadje Luke Koper se je seveda spreminjal tako pomorski transport, kot tudi skladiščenje in delovni proces rokovanja s tem občutljivim blagom. Običajne ladje so najprej zamenjale sodobnejše ladje s hlajenimi skladišči. Palet, škatel, zabojev, vreč in šopov sadežev z ladij je na terminalu za sadje vse manj, saj velika večina tovora prihaja v posebnih hladilnih kontejnerjih, tako da jih pretovarja Kontejnerski terminal.
Skozi čas so skladno z večanjem pretovora hitropokvarljivega blaga v Luki dograjevali tudi skladišča, izboljševali delovni proces in investirali v sodobno opremo. Danes koprski Terminal za sadje velja za enega najbolj zanesljivih v tem delu Evrope. Odlikuje ga hiter transport, kakovostno skladiščenje in primerno ravnanje z blagom na vseh delih hladilne verige.
Skozi Koper v različnih sezonah poleg sadja potujejo še zelenjava, zamrznjeno meso, ribe in sveže cvetje. Tržne niše Luka Koper išče v pretovarjanju novih živilskih skupin, kot zanimivost pa se zadnja leta pojavljajo tudi farmacevtski izdelki, ki zahtevajo posebne pogoje za transport in rokovanje.
Glavna skrb vseh vpletenih v pot tega blaga ostaja, da od pakirnice v državi izvora pa vse do porabnika pride sveže in okusno. Tudi na naše police in jedilnike.
—
Primorske novice – priloga ISTRA, julij 2015
