Prvi v Sloveniji kontinuirano merimo hrup že od leta 2007

Pristanišče s svojo dejavnostjo predstavlja vir hrupa določene stopnje, ki se z oddaljenostjo od vira zmanjšuje.

V okviru projektne študije »Emisije hrupa pristanišča« merimo raven hrupa na treh mejnih točkah znotraj pristanišča in jih kot prvi industrijski obrat 24 ur na dan prikazujemo on-line na našem portalu za trajnostni razvoj pristanišča. Meritve izvaja Zavod za varstvo pri delu.

Raven hrupa

Prvi v Sloveniji kontinuirano merimo hrup že od leta 2007.

 

Datum zadnje posodobitve: 19. 03. 2024 05:00
Ankaran
51 dB(A)
Koper
66 dB(A)
Bertoki
46 dB(A)

Glavne izvore hrupa znotraj pristanišča smo prepoznali pri aktivnostih pretovarjanja blaga, uporabi luške mehanizacije in ob gradbenih delih. Zaznaven vir hrupa povzročajo tudi ladje.

Vrednotenje rezultatov meritev hrupa izvaja pooblaščena organizacija na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). Vrednotenje rezultatov meritev in letne aktivnosti zmanjševanja hrupa si lahko ogledate na Trajnostnem poročilu v poglavju Ljudje in okolje/Poročila in dokumenti.

Prikazane vrednosti hrupa so informativne (indikativne) narave in NE izkazujejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave nameščene v pristanišču. Merijo ves hrup v okolici merilne naprave (hrup, ki je posledica delovanja pristanišča, kot tudi preostalega hrupa – hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoki narave ipd). Meritve ob vetrovnem in deževnem vremenu ne izkazujejo realnih vrednosti, ker zvoki narave ne predstavljajo industrijskega hrupa.

V zadnjih letih smo izvedli naslednje ukrepe za zmanjševanje ravni hrupa:

  • hrupnejše aktivnosti smo prestavili in jih izvajamo v notranjosti pristanišča;
  • izdelujemo letne karte hrupa, preko katerih načrtno spremljamo izboljšave na tem področju;
  • iz mestnega jedra smo umaknili del pristaniške dejavnosti in ga v skladu z interesi lokalne skupnosti nadomestili s potniškim terminalom;
  • na pristaniških obalah uvajamo elektrifikacijo infrastrukture;
  • preplastitve manipulativnih površin,
  • podpis Pisma o nameri o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje, ki vključuje ustanovitev posebnega sklada, preko katerega bo Luka Koper zagotavljala 200.000 € letno za pomoč prebivalcem starega mestnega jedra, ki so najbolj izpostavljeni vplivom pristanišča (na primer za zamenjavo oken, fasad in podobno), zavezo Luke Koper, da bo postopno sprostila območje ob prvem in drugem vezu, ko bo pridobila dodatne kapacitete oziroma priveze na drugih lokacijah v pristanišču, odstop Mestni občini Koper skladišče 3 ob potniškem terminalu (nekdanje blagovne rezerve) za družbeno koristne dejavnosti, zagotavljanje pomoči v primeru onesnaženj na morju.
V letu 2018 smo v aktivnosti za zmanjševanje hrupa v pristanišču vložili več kot 9 milijonov €.

Lestvica hrupa

Da bi si lažje predstavljali, kako hrup dojemamo v vsakodnevnem življenju, so spodaj prikazane različne jakosti hrupa.

Znaki sirene na razdalje 15m (meja bolečine)

Zelo glasno

Najglasnejši zvoki slišni v občinstvu med rock koncertom

Zelo glasno

Zvok mimoidočega vlaka (slišen s perona)

Zelo glasno

Zvok letala 5 km od vzleta (tik pod njegovo potjo)

Srednje glasno

Zvok mimovozečega avtobusa (slišen s pločnika)

SREDNJE GLASNO

Zvok mimovozečega avtomobila (slišen s pločnika)

SREDNJE GLASNO

Živahna pisarna

TIHO

Zvoki v primestju

TIHO

Knjižnica, spalnica ponoči, zvočno izoliran TV studio

TIHO

Seštenje lista

TIHO

Komaj slišno

TIHO

Meja zaznavnosti

TIHO
120 dB(a)
110 dB(a)
100 dB(a)
90 dB(a)
80 dB(a)
70 dB(a)
60 dB(a)
50 dB(a)
40 dB(a)
30 dB(a)
20 dB(a)
10 dB(a)
0 dB(a)
Ankaran dB(a)
Koper dB(a)
Bertoki dB(a)