Bager je dobesedno preoblikoval brežine, obale, morsko dno v vseh treh luških bazenih, opravljal je tudi druge velike globinske izkope, izkopal je nešteto jarkov in kanalov, nazadnje je poglobil vplovni kanal v pristanišče. Neštetokrat je dokazal, da zasluženo nosi ime svojega soimenjaka iz znane Levstikove povesti.
Z njim so gradili pristanišče
V Luškem glasniku iz leta 1980 preberemo: »Bager refuler Martin Krpan je bil izdelan leta 1968 v čeških Lodenicah pri Pragi. Služi za podvodne izkope do globine 16 metrov in transport (refuliranje) materiala po cevovodu na oddaljenosti do 2000 metrov. Njegova kapaciteta je je od 200 do 500 kubičnih metrov na uro, skupna moč motorjev znaša 1700 KS. Do sedaj je delal v Luki Koper, vojni luki Tivat, ladjedelnici Bijela, marini Lucija idr.«
Od leta 1989 je delal samo še v koprskem pristanišču. Bager so sicer izdelali na Češkem, montirali pa so ga v Kopru. 19. junija 1969 so ga odvlekli v Piran, kjer so ga dokončali, ko so mu montirali motor in glavno črpalko. Še isto leto je začel delati v Luki Koper.
Na njem so redno izvajali remont, saj je bil tako kot vsak plovni objekt podvržen strogim pomorskim zahtevam. Popravljali so mu vitel, črpalko, cevi, rezkar, dele na strojnici, pregledovali podvodne ventile. Leto za letom je bilo potrebno kaj novega kupiti, še najbolj se je posadka razveselila novih cevi, ki so bile lažje in daljše. Za zadnji izkop ob poglabljanju vplovnega kanala v pristanišče so pripravili okoli 3500 metrov dolg cevovod in izkopali več kot 150.000 kubičnih metrov materiala.
Z njim so delali tako, da so ga odpeljali na mesto izkopa, ga s petimi jeklenicami pričvrstili na pozicijo, namestili cevovod od bagra do odlagalnega mesta za izkopani material in šele potem je lahko njegova roka z rezkarjem začela vrtati v dno, črpalka pa je po ceveh dvigovala material. Ornelo Jerman, vodja maritimne enote razloži: »Zaradi tehnologije dela način poglabljanja ni bil več primeren za luški akvatorij, zato smo se odločili, da bagra zaradi večjih stroškov ne bomo več popravljali oz. opravili remont v sosednji tržaški ladjedelnici, niti podaljševali plovno dovoljenje, poleg tega zanj ni bilo več dela.«
Na njem pa so vedno vsi radi delali, čeprav je bilo delo zelo težko. Zanimivo je, da je imel 17 ležišč, kuhinjo z vso opremo, jedilnico, kopalnico, pralnico, vso potrebno opremo za celo posadko za delo na terenu. Včasih so z njim delali po vsej Jugoslaviji, odšli so v druge luke, kjer so delali po več tednov. Zadnjič so izven matične luke delali leta 1989, odtlej pa samo še v koprskem pristanišču.
