»Danes je srečen dan. To sem začutil že zjutraj, ko smo na tovornjaka naložili opremo za iskanje vode. Vozili smo prostovoljci Ustanove Tomo Križnar in Ustanove H.O.P.E. spravljali na pot 10 let,« je povedal ganjeni humanitarec in aktivist z ogromnim srcem Tomo Križnar.
Za pristanišče čisto običajen projektni tovor, nič koliko smo jih že imeli, še veliko bolj zahtevnih za pretovor. Zakaj sta peščeno rjavo pobarvana stroja v resnici tako dragocena za Križnarja, pa razloži sam: »Pred desetimi leti so iz Darfurja (Južna Afrika) poklicali na pomoč, rekoč, da zmanjkuje vode, saj jim klimatske spremembe ne prizanašajo in sami ne morejo več najti vode kot nekoč. Zato rabijo stroj.«
Včasih so staroselci v Darfurju vodo lahko našli z bajalicami, saj se je nahajala 10 do 12 metrov pod zemljo. Klimatske spremembe in segrevanje Indijskega oceana pa povzročajo, da se saharska puščava vsako leto razširi za 7 kilometrov. Zaradi podnebnih sprememb je v zadnjih tridesetih letih v Sahelu (prehodno območje med puščavo Saharo na severu ter bolj rodovitnimi savanskimi ozemlji na jugu) padlo kar 40 % manj dežja. Vode ni, ljudje pa trpijo žejo in se zato selijo na območja, kjer iščejo vodo. »Tujci ob tem legalizirajo vojne za vodo, v katerih se ljudje pobijajo. V resnici gre pri vsem skupaj tudi za nafto, ki leži pod površjem tega območja, in ne le za dragoceno vodo,« doda Križnar.
Z vrtalnikom in kompresorjem bodo lahko vrtali testne vrtine in iskali vodo globoko pod površjem do skoraj 100 metrov v globino. »Zame je to res velik dosežek in zelo čustven moment. Če bi dovolili, bi se vkrcal na ladjo kar tukaj in šel takoj z njo in opremo v pristanišče Sudan. Ampak bi potem tam imel verjetno veliko več problemov, kot bi jih imel tukaj z vami,« Križnar glasno razmišlja z grenkim nasmehom. Njegova največja skrb in strah sta, da bosta dragoceni vozili ob prihodu v Afriko ukradeni, saj oblasti ne podpirajo pomoči uporniški skupini, ki se bori za obstoj na svojem ozemlju in kljubuje nasilju, genocidu in hudim razmeram za preživetje.
Pošiljko bo ladja od Kopra do Malte in do končnega cilja v Sudanu nosila približno tri tedne, od tam pa bodo obe vozili še dober mesec tovorili po kopnem do Darfurja. Za logistično izvedbo posla je poskrbelo koprsko podjetje FMS Logistika, v pristanišču pa so sodelovali kar trije terminali. Najprej smo na terminalu Generalni tovori preložili stroja s tovornjakov, kjer so ga skupaj s Terminalom za avtomobile naložili na dva »flat-rack« kontejnerja. Nato sta prišla na Kontejnerski terminal, kjer smo ju naložili na vlačilce in z obalnimi dvigali preložili na veliko ladjo matico CMA CGM Musset.
Ob sklepnem dejanju, dviganju naloženih kontejnerjev na ladjo matico, sta bila prisotna tudi Tomo in njegova žena Bojana Pivk Križnar. Povedala sta, da se bosta kmalu spet odpravila v Sudan, kjer rešujeta nov izziv – gobavost med prebivalci v nubskih gorah. S šokantnimi zgodbami in pričevanjem o dogajanju v Sudanu iz prve roke odpirata oči naši civilizaciji in spreminjata svet na bolje tam, kjer se zdi, da ga sploh več ni.
Tomotu, Bojani in vsem ljudem, ki so se rodili v ta svet, da delajo dobro za druge, želimo veliko moči in pomoči, da bi zmogli lepšati vsak dan posebej za čim več ljudi. In z zgledom še naprej navdušujejo tudi nas.
