Ob dnevu pomorstva 7. marca sta uprava za pomorstvo in ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet ter Luko Koper pripravila okroglo mizo o varovanju morskega okolja.
Za nesreče in onesnaženja na morju je največkrat kriv človek, so ugotavljali udeleženci. Tako je bilo tudi lani junija v hrvaškem zalivu Raša, ko so pristojne službe morale reševati izlitje osmih ton nafte z libanonske ladje Fidelity, je povedala pristaniška kapitanka Dolores Brenko Škerjanc iz kapitanije Pulj. Do izlitja je prišlo, ker posadka libanonske ladje ni spremljala bunkeriranja ladje. Naftni madež je zaneslo na bližnja školjčišča, počrnelo je več kot 200 čolnov, privezanih v zalivu, nafta je močno onesnažila obalni pas. A jim je s hitro akcijo vseh pristojnih služb uspelo preprečiti širitev onesnaženja in odstraniti z nafto onesnažen sloj. “Najpomembnejše pravilo pri reševanju onesnaženj na morju: poveljuje eden!” je med drugim poudarila Brenko Škerjančeva.
Opremo imajo, ljudi premalo
In kako dobro smo v Sloveniji pripravljeni za reševanje morebitnih onesnaženj? “Opremljeni smo, ljudi pa nam manjka, na kar nenehno opozarjamo. Upam, da bomo dosegli razumevanje, preden se zgodi nesreča. V Koper vsako leto vpluje 2.000 ladij, mi pa imamo le tri pomorske inšpektorje za tehnične preglede ladij. Za odziv na onesnaženja pa imamo samo šest zaposlenih, kar je odločno premalo. Res smo se zdaj opremili s plovili, toda ljudje so ključni,” poziva Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo, ki vodi koordinacijo služb za reševanje na morju.
V Luki devet čolnov za varovanje morja
V Luki Koper, ki ima svojo službo za varovanje morja s 45 zaposlenimi, z devetimi plovili, več kilometri baraž, s pobiralci olj, pivniki in z vso drugo potrebno opremo, so lani opravili 25 intervencij, je povedal predsednik uprave Dimitrij Zadel: “Največ zaradi lesa, ki ga je v morje naplavilo z rek ob poplavah, in ga je bilo treba odstraniti.” Zadel poudarja, da Luka veliko naredi na področju varovanja morskega okolja. “V pristanišču so senzorji, tako da se lahko takoj odzovemo ob vsakem dogodku. Nenazadnje je le nekaj deset metrov od pristanišča že mestna plaža. Meritve pa kažejo, da je voda v pristanišču zelo čista,« je še dodal in zaključil, da je sodelovanje z vsemi drugimi deležniki na tem področju zgledno.
Marko Perković s Fakultete za pomorstvo in promet je izpostavil veliko gostoto prometa v severnem Jadranu: na območju med Ravenno in Puljem ob delovnikih se zadržuje tudi do 300 ladij dnevno. “Posledično je več operativnega onesnaženja in je večja nevarnost za nesreče,” je pojasnil Perković. Ladje so vse večje, danes v Koper, denimo, plujejo trikrat večje kontejnerske ladje kot pred nekaj desetletji.
Opremljenost za reševanje ekoloških nesreč se je od leta 2.000 v Sloveniji izredno povečala, skupaj za skoraj milijon evrov novih plovil in opreme. “Za reševanje onesnaženj na morju smo opremljeni. A v našem morju je neizbežno, da onesnaženje hitro prinese na obalo. Tu pa nam še manjka opreme in za to še moramo poskrbeti,” pravi poveljnik Civilne zaščite za obalno regijo Zvezdan Božič.
Večjih okoljskih onesnaženj na morju pa se ne da rešiti brez mednarodnega sodelovanja. Uprava za pomorstvo je tako že sodelovala na mednarodnih vajah reševanja na morju. Damjan Horvat, v. d. direktorja direktorata za letalski in pomorski promet pravi, da Slovenija podpira namero o oblikovanju skupnega načrta ukrepanja in posredovanja v primeru nesreč s sosednjimi državami.
