Zadnje dni novembra je v organizaciji Fakultete za humanistiko Univerze na Primorskem, Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ter Univerze Bicocca iz Milana v Kopru potekala mednarodna konferenca pod naslovom Svobodna plovba in prosta pristanišča na Jadranu – tri stoletja.
Zgodovinski pregled pomena in razvoja jadranskih pristanišč, migracijskih tokov in pristaniškega dela od osemnajstega stoletja dalje so pripravili strokovnjaki iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Obdobje načrtovanja, izgradnje in začetek poslovanja koprskega pristanišča je udeležencem predstavila Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja Piran. Deborah Rogoznica iz Pokrajinskega arhiva Koper se je osredotočila na obdobje po letu 1964, ko so na območju od pristanišča pa tja do Sermina načrtovali izgradnjo velike industrijske cone z obrati, kot so železarna, rafinerija, objekti za predelovalno industrijo … Nikoli uresničeni načrti so bili takrat v domeni Poslovnega združenja Industrijska cona Koper, ki so ga ustanovila podjetja: Tovarna dušika Ruše, Železarna Jesenice, Tovarna aluminija Kidričevo, Etol Celje, Petrol, Prehrana Ljubljana, Centroprom Beograd in Luka Koper.
Konferenco je organizator zaključil z okroglo mizo »Živeti s pristaniščem: včeraj, danes, jutri«, na kateri so poleg predstavnikov iz akademskih vrst sodelovali še župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, že omenjena Nadja Terčon, Borut Škabar iz Zveze pomorsko prometnih agencij, Loredana Panaritti s tržaške univerze, Giulio Melinatto z Univerze Bicocca iz Milana in Aleksej Kalc s Fakultete za humanistiko ter Sebastjan Šik iz Luke Koper. Udeleženci so izpostavili občutljivost razmerij med pristaniščem in mestom ter potrebo po skladnem razvoju.
Izvedbo konference »Svobodna plovba in prosta pristanišča na Jadranu – tri stoletja« je finančno podprla tudi Luka Koper v okviru sklada Živeti s pristaniščem.
