Močna oseka je v začetku januarja razgalila precejšen pas obrežja v našem tretjem bazenu, kjer so iz morja pokukali leščurji. Ti so sicer pred desetletjem iz Sredozemskega morja skoraj izginili, zato so še vedno zaščiteni in jih ni dovoljeno nabirati.
Zadnja štiri leta so se ponovno namnožili in celo v takih količinah, da jih morajo potapljači vsako leto fizično preseljevati stran od kopališč. V lanski sezoni je bilo zaradi špičastih in ostrorobih školjk namreč zabeleženih na stotine ureznin in poškodb kopalcev slovenskega morja.
Pomemben del morskega ekosistema
Veliki leščur (Pinna nobilis) je največja mediteranska morska školjka, ki lahko v dolžino zraste do 120 cm. Z zašiljenim delom je trdno zasidran v muljasto mehko morsko dno, zato služi tudi kot opora različnim vrstam nevretenčarjev in algam. Pogosto se v školjki skriva leščurjeva stražna rakovica (Pinnotheres pinnotheres). Leščur je endemit Sredozemlja, kar pomeni da živi samo na tem območju. Največja grožnja leščurjem so poškodbe zaradi sidranja, onesnaževanje okolja in neozaveščenost ljudi, ki veliko školjko pogosto nabirajo za spominek.
