Mestna občina Koper (MOK) je februarja lani objavila prvi razpis o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti. Do sredstev, ki jih zagotavlja Luka Koper, so upravičeni lastniki oziroma solastniki stanovanjskih stavb, ki se nahajajo znotraj treh vplivnih območij. Najožje območje obsega pas od pristanišča do Cankarjeve in Kidričeve ulice, ožje območje pas do ceste Zore Perello Godina in Ferrarske ulice, medtem ko se pas širšega vplivnega območja zaključi vzporedno s hitro cesto Koper–Izola.
Luka Koper in MOK sta konec leta 2019 podpisali dogovor, ki je določil pogoje za ustanovitev sklada, v katerega bo Luka Koper vsako leto donirala 200 tisoč evrov. V sklad smo za leti 2019 in 2020 nakazali 400 tisoč evrov, ki so jih na podlagi lanskega razpisa razdelili 55 upravičencem (od skupaj prispelih 256 vlog). Višina nepovratnih sredstev, ki jih je lahko pridobil upravičenec, je znašala najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Izjema so bili socialno šibki občani, ki so bili upravičeni do finančne spodbude v obsegu 100 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Na podlagi poročila MOK so bili omilitveni ukrepi izvedeni na 49 objektih. Število vseh omilitvenih ukrepov je bilo 175, od tega: 112 zamenjav stavbnega pohištva, 5 ukrepov zvočne izolacije strešnega oz. podstrešnega dela stavbe, 12 ukrepov obnove fasade, 32 ukrepov namestitve klimatske naprave, 7 ukrepov namestitve prezračevalnega sistema in 7 ukrepov hortikulturne ureditve. Vse odobrene vloge razen dveh se nanašajo na prvo območje, ki je najbolj pod vplivom pristaniške dejavnosti.
»Gre za lepo gesto Luke Koper in MOK, ki ponuja možnost vsem nam, ki živimo v tem pasu, da si preuredimo bivališča. Zagotovo imamo težje delo kot drugi, saj živimo na območju, ki je pod spomeniškim varstvom. Pogoji so bolj zahtevni, cene so višje. Tudi sami smo bili sprva nad pogoji, ki jih zahteva Zavod za varstvo kulturne dediščine, začudeni, a se je nato izkazalo, da so bile usmeritve prave. Vse to, kar smo naredili, ima smisel, hiša odraža kulturno dediščino, ki daje našemu mestu poseben pečat,« je za občinski časopis MOK povedal Blaž Maljevac, eden od upravičencev.
Glede na pogoje razpisa, so imele prednost vloge, ki so celovito reševale vplive iz pristanišča. Eden od primerov je stavba na Cankarjevi ulici v Kopru, kjer so etažni lastniki vložili skupno vlogo in s prejetimi sredstvi prenovili streho, fasado in stavbno pohištvo ter tako maksimalno omilili vplive iz okolja.
