Javnomnenjska anketa je zajela 600 vprašanih iz sosednjih krajevnih skupnosti (Bertoki, Hrvatini; Koper – center; Semedela in Žusterna) ter Občine Ankaran (OA). Zaradi statističnega uravnoteženja vzorca, lahko rezultate posplošimo na širšo populacijo MOK.
- Ugled, uspeh in vpliv na okolje
Poslovanje Luke Koper vprašani v povprečju ocenjujejo kot uspešno, ta ocena pa se skozi leta nenehno zvišuje. Po drugi strani pa se ocena, koliko Luka Koper prispeva h gospodarskemu razvoju občine, skozi leta nenehno znižuje (v 2010 je znašala 4,1, letos pa je 3,6). Povprečna ocena ugleda Luke Koper se je v primerjavi z raziskavami v letih 2011 in 2012 statistično značilno povišala in ustreza oceni 4 »ugledna«.
Dejavnost sponzoriranja in donacij v lokalnem okolju anketiranci v povprečju ocenjujejo z vrednostjo 3,7 (od 5). Največ anketirancev Luko Koper povezuje s sponzorstvom FC Luka Koper (30 %) ali s športom nasploh. Desetina vprašanih se je spomnila še Odbojkarskega kluba Luka Koper, ostale projekte pa so manj navajali. Skoraj 60 % anketirancev ni znalo spontano navesti nobenega konkretnega projekta, ki ga Luka Koper podpira.
- Vplivi pristanišča na okolje
Največ vprašanih iz skupnega vzorca je kot največjega onesnaževalca okolja v MOK oz. OA izpostavilo industrijo v Trstu (26 %) in koprsko pristanišče (24 %), sledijo komunalne odplake (14 %) in promet (12 %). Vprašani ocenjujejo, da pristaniška dejavnost najbolj onesnažuje zrak in morje. Sledi povzročanje hrupa in onesnaževanje tal.
Srednja ocena skrbi Luke Koper za varovanje okolja je bila med leti 2010 in 2012 na ravni ocene 3 (srednje skrbi), za lani pa je ocena zrasla na 3,5.
- Državni prostorski načrt razvoja pristanišča (DPN)
Z DPN je seznanjena skoraj polovica anketiranih, Delež vseh, ki DPN poznajo in ga hkrati podpirajo, je v tokratnem merjenju najvišji v zadnjih petih letih. Z DPN se ne strinja manj kot petina anketirancev (19 %). Kot razlog nestrinjanja v vseh letih najpogosteje navajajo, da gre za prevelik poseg v prostor. Z izgradnjo 3. pomola se strinja dobrih 60 % anketirancev. Razlogi za nestrinjanje glede 3. pomola so najpogosteje negativni vplivi na okolje (34 %), prevelik poseg v Ankaran (29 %), da 3. pomol ni potreben (21 %) in da gre za preveliko onesnaževanje okolja (16 %).
S podaljšanjem 1. in 2. pomola se strinja približno 70 % vprašanih. Glavni razlogi nestrinjanja s podaljšanjem 1. in 2. pomola so negativni vplivi na okolje (35 %) ter onesnaževanje okolja (30 %). Sledi utemeljitev, da za podaljšanje 1. in 2. pomola ni potrebe, večji delež vprašanih je kot razlog nestrinjanja izpostavil še, da je pristanišče že zdaj dovolj veliko (22 %) in da bi to negativno vplivalo na turizem (14 %).
- Informacije o pristanišču
19 % anketirancev glede posredovanja resničnih in verodostojnih informacij o Luki najbolj zaupa predstavnikom Luke Koper, malo manj neodvisnim strokovnjakom (16 %) in nato prijateljem/znancem (13 %). Stopnja zaupanja predstavnikom Luke glede posredovanja resničnih in verodostojnih informacij v zvezi z Luko je najvišja do sedaj, opazno pa se je znižala stopnja zaupanja neodvisnim strokovnjakom.
Dobra četrtina vprašanih je doslej enkrat ali večkrat obiskala trajnostni portal ŽSP in ga v povprečju ocenjujejo z visoko oceno 4. Okrog 30 odstotkov vprašanih se je v preteklih petih letih udeležilo vodenega ogleda pristanišča.
Rezultati raziskave so dobra iztočnica za naše načrtovanje dejavnosti v prihodnje in nadaljnjo komunikacijo ter sodelovanje z lokalno skupnostjo.
