V obdobju sedemdesetih let prejšnjega stoletja je koprsko pristanišče začelo korenito spreminjati svojo podobo. Nastajal je prvi pomol. Najprej je pomol dobil obliko na svoji severni strani, kjer so zgradili obalo za sipke tovore in privezno mesto za tekoče tovore. Prvi večji objekt na južnem predelu pa je bilo 150 metrov operativne obale. Obalo, ki so jo namenili kontejnerskemu prometu je zgradilo gradbeno podjetje Gradis, za asfaltiranje površine obale pa je poskrbelo podjetje Slovenija ceste. To je bila prva obala v pristanišču, ki so jo gradili z novo tehnologijo, z zabijanjem železnih cevi – pilotov v dno morja. Uporabili so jih kar 199, zabili pa so jih v globino od 39 do 42,5 metra. Gradnja obale je bila zaključena junija 1976 in kakor se je za tiste čase spodobilo, je bila uradna otvoritev nove delovne zmage na praznični dan, 22. julija, Dan vstaje slovenskega naroda.
Novo obalo so namenili kontejnerjem zato, ker začasen kontejnerski terminal ob mestnem jedru ni več zadostoval potrebam. Do dejanskega začetka izvajanja dejavnosti na novi obali pa so minila tri leta. Opraviti je bilo potrebno še mnoga gradbena dela. Med severnim in južnim delom prvega pomola je bila še vedno obsežna muljasta površina, ki so jo morali za skladiščenje kontejnerjev utrditi in urediti, zgraditi žerjavno progo, železniške tire in postaviti vso ostalo komunalno infrastrukturo, svetilne stolpe idr. Nadaljevali so tudi z izkopavanjem morskega dna v prvem bazenu in ob obali, da so zagotovili ustrezno globino za varen privez ladij. To delo so opravili vsi trije luški bagri, plovna bagra Peter Klepec in Martin Krpan ter bager Rapier.
Nato so morali poskrbeti še za opremo. Nabavili so kontejnersko dvigalo, mehanizacijo za delo na skladišču in železniških tirih, viličarje in vlačilce. Letna zmogljivost terminala je bila po zaključenih delih 50.000 kontejnerskih enot (TEU), na skladiščni deponiji pa je bilo prostora za 2.400 TEU.
V naslednjih letih je Luka Koper še nekajkrat podaljševala kontejnersko obalo in nabavljala novo opremo. Nazadnje leta 2009, ko so podaljšali pomol za 150 metrov in nabavili štiri nova večja (post-panamax) obalna dvigala, kar je dalo nov pospešek kontejnerskemu terminalu, ki je že leto kasneje postal največji terminal v Jadranu. Zaradi velikega porasta kontejnerjev in omejene količine skladiščnega prostora, je bilo potrebno spremeniti tudi tehnologijo dela na terminalu. Od t.i. pajkov (Straddle Carrier), ki so bili sposobni zlagati le po dva kontejnerja v višino, je prešla na uporabo mostnih dvigal oz. t.i. transtejnerjev (RTG – Rubber Tyred Gantry Crane), ki omogočajo zlaganje do pet kontejnerjev v višino.
Danes je kontejnerska obala dolga skoraj 600 metrov, na njej stoji osem kontejnerskih dvigal. Letna kapaciteta pretovora na kontejnerskem terminalu pa se je povzpela na 950.000 TEU. Glede na to, da so že leto 2015 zaključili s pretovorom skoraj 800.000 TEU, je povečanje kapacitete nujno potrebno, v kolikor želijo ohraniti primat v Jadranu. Zato načrtujejo podaljšanje pomola še za 100 metrov, kar je maksimalna dolžina, ki jo še dopušča državni prostorski načrt. Konec lanskega leta so ob operativni obali zaključili s poglabljanjem morja na – 15 m. Podaljšali in obnovili so tri obstoječe ter zgradili dva nova železniška tira, ob njih pa gradijo še tirnice za nova tri RMG dvigala (Rail Mounted Gantry) za pretovarjanje vagonov. Dva sta v pristanišče prispela že avgusta. Vsako RMG dvigalo, ki bo lahko prekladalo kontejnerje na več vlakovnih kompozicijah hkrati, je težko več kot 300 ton, zato bo žerjavna proga stala na 250 pilotih, ki jih zabijajo do nosilnega sloja tal oz. do globine 54 metrov. Uredili so tudi dodatne skladišče površine za polne kontejnerje, posebno površino za prazne kontejnerje v zaledju terminala ter površino in garažo za kontejnersko mehanizacijo. Naročili so tudi sedem novih RTG dvigal za delo na kontejnerskem skladišču in ta mesec dobili prve tri. Posebnost pri novih dvigalih je ta, da jih poganja elektrika in so zato manj hrupna in ne povzročajo emisij, zato so tudi okolju bolj prijazna. V Luki Koper so naročili tudi dve večji in zmogljivejši obalni kontejnerski dvigali (t.i. super post-panamax dvigala), ki bosta začela obratovati predvidoma v drugi polovici naslednjega leta.
Vse več blaga po svetu potuje v zabojnikih, zato so ti za koprsko luko strateškega pomena. V naslednjih petih letih bo kontejnerski terminal deležen tudi največ investicij, več kot 235 milijonov evrov. Te naložbe so neizogibne, v kolikor želi Luka Koper ostati konkurenčna. V sosednjih pristaniščih namreč ne sedijo križem rok. Zabojniki so prihodnost in brez primernega kontejnerskega terminala si danes ne moremo zamisliti sodobnega pristanišča.
Iz ISTRE, priloge Primorskih novic, september 2016
