Seminarja so se udeležili, poleg predstavnikov slovenske strokovne javnosti tudi predstavniki partnerskih pristanišč iz Benetk, Trsta, Tržiča, Nogara, Ravenne in Chioggie.
Rast in razvoj pristanišča ni odvisna le od investicij v pristaniško infrastrukturo, ampak tudi od sodelovanja in podpore lokalnih skupnosti, ki so podvržene vplivom pristaniške dejavnosti, je v uvodu poudaril član uprave Luke Koper Matjaž Stare. Izmenjava izkušenj in dobrih praks med pristanišči, ki zrejo v isto morje, je koristno ne le za pristanišče samo, ampak tudi za ljudi, ki živijo ob njem, da ga bolje poznajo in razumejo. Okoljska menedžerka v Luki Koper Franka Cepak je tako predstavila vse aktivnosti na področju zmanjševanja vplivov na okolje in meritve, ki jih izvajamo na področju prašenja, hrupa in kakovosti morja. Poudarila je, da se v družbi zavedamo teh vplivov, zato smo v zadnjih desetih letih investirali več kot 30 milijonov evrov v tehnološke rešitve in naprave, s katerimi obvladujemo vplive na okolje.
V korpsko pristanišče vsako leto pripluje okoli 2000 tovornih ladij, ki med drugim pripeljejo tudi okoli tri milijone ton nevarnih snovi, zato mora biti pristanišče pripravljeno za preprečitev morebitnega onesnaženja morja. V Luki Koper za to skrbi ekološka flota in maritmna enota, ki je edina v Sloveniji opremljena in usposobljena za čiščenje luškega akvatorija. Za Luko Koper je to pomembno tudi s stroškovnega vidika, je poudaril Jure Barovič in spomnil, da je sanacija največjega izlitja doslej, leta 2005 družbo stalo okoli milijon evrov.
Dr. Jure Pražnikar z Inštituta Andrej Marušič, ki skrbi za meritve prašnih delcev v pristanišču je dejal, da pristanišče ne presega zakonsko določenih mej izpustov drobnih prašnih delcev PM10, kljub temu pa je Luka Koper v zadnjih letih ogromno investirala v zaprte sisteme prekladanja in preprečevanja prašenja, nazadnje v prekrivanje razsutih tovorov z odpadno celulozo.
K zmanjševanju vplivov na okolje prispeva tudi elektrifikacija dvigal, nabava električnih strojev, varčna osvetlitev delovnih površin, je med drugim predstavil energetski menedžer v Luki Koper Goran Matešič. Omenil je tudi možnost priklopa ladij na električno omrežje, kar bi zmanjšalo tako hrup kot emisije toplogrednih plinov, vendar to zahteva velika vlaganja v nove daljnovode in transformatorske postaje. Trenutna električna moč v pristanišču namreč znaša 10 MW, za priklop ladij na elektriko pa bi potrebovali 48MW, kar je skoraj enakovredno porabi vseh treh obalnih mest.
Vse omenjene predstavitve so vam na voljo tukaj spodaj. Na voljo pa smo vam tudi za vsa morebitna vprašanja oziroma za poglobitev posameznih tematik.
