Aljoša Bertok, predsednik kluba: “Ko je prejšnji klub zapustil glavni sponzor, bi lahko klub prepustili propadu ali pa mnogo težje – začeti znova. To je bil zelo pomemben trenutek, ko smo se odločali, kako naprej. V iskanju rešitve smo k sreči dobili v brezplačno uporabo športni objekt dvorano Bonifika, za nas tako pomembno utrdbo in dom. Prvo sezono smo izpeljali skromno, smo pa zato že prvo leto z igralci 16-letniki dosegli preskok iz tretje v drugo ligo. Čez dve leti smo prešli v prvo B ligo, še dve leti kasneje pa končno v prvo ligo. Vse to z domačim kadrom, z našimi fanti, ki so zrasli na Bonifiki.
Seveda brez podpore sponzorjev ne bi mogli obstati. Luka Koper nas podpira skoraj od samega začetka. Verjamem, da nas je prepoznala kot nekaj več, pa tudi dokazali smo, da znamo. Luka Koper je eno redkih velikih podjetij na Obali, ki lahko konkretno podpira naš projekt.
Sponzorji lahko na transparenten način spremljajo, kako porabimo denar. Vidijo, da smo skromni in nas tudi zato podpirajo. V klub je vključenih veliko ljudi, med njimi je večina prostovoljcev. Nikoli ni noben sponzor vplival na nobeno našo odločitev, smo povsem samostojni, seveda pa sponzorje seznanjamo z dogajanjem v klubu. Naša prednost za sponzorje je tudi, da imamo pozitiven predznak, smo brez negativnih zgodb in slabe zgodovine.
Veliko pozornost namenjajo otrokom in mladini. V okviru šolskega rokometa na kar 11 koprskih osnovnih šolah vadi okoli 280 otrok, ki se nato vključujejo v klubske selekcije. V selekcije jih včlanjujemo že pri 10 ali 11 letih, imamo pa vseh 8 starostnih kategorij, v katerih vadi še preko 120 mladih rokometašev. Mladinci tekmujejo v 1. državni mladinski ligi, vse ostale ekipe se enakovredno kosajo z najboljšimi ekipami v državi in uvrščajo v finalne boje. Veliko truda vlagamo tudi v izbor kvalitetnega trenerskega kadra in glede na kvaliteto dela ter številčnost naših članov se ni bati za nadaljnji razvoj rokometa v Kopru.
Ko so se odločili za novega glavnega trenerja Veselina Vujovića, niso vedeli, če bo privolil v sodelovanje. Danes so neizmerno veseli in ponosni, da je z njimi. Imajo perspektivo, vizijo. Vedo, kaj želijo. Vujović: “Ko sem sprejel to odločitev, nisem imel dogovora z nobenim klubom. Menil sem, da mi bo delo z mlado ekipo pomagalo priti v formo, tudi trener mora biti v formi in narediti vse, da mlada ekipa napreduje. Seveda so bili trenutki, ko sem pomislil, da to morda ni bila najboljša izbira in da bi se lahko odločil drugače. Vendar sem z delom v Kopru zelo zadovoljen. Ko vidim, kaj smo vse dosegli in kako mladi igralci napredujejo, ničesar ne obžalujem.
Zelo sem zadovoljen, kako Koprčani živijo za rokomet in nas navijači in lokalni prebivalci podpirajo. Najlepše je videti otroke, ki so se razvili in danes na svoj način pišejo evropsko športno zgodovino. Odkar sem tu, nisem doživel kritike na svoj račun, tudi takrat ne, ko nam ni šlo najbolje. Zaradi podpore v klubu in pri ljudeh sem zelo srečen.”
Na vprašanje, kako pristanišče vidita in dojemata sta odgovorila:
Bertok: “Kot domačin s ponosom gledam na razvoj Luke Koper in menim, da je glavni motor gospodarskega razvoja v regiji, na katerega je vezana usoda marsikatere družine. Verjamem, da je sedanja ureditev upravljanja s pristaniščem pravilna. Je tudi res, da nekaj negativnih vplivov na okolje obstaja, a vidim, da se trudijo tudi na tem področju. Ne strinjam se s tistimi, ki so proti razvoju in širjenju pristanišča, raje imam tiste, ki so za razvoj, vendar na način, ki bi čim manj škodoval okolju.”
Vujović: “V šolskem programu je bil ogled pristanišča Bar obvezen, rad se spominjam ladij velikank, ki so preko oceanov plule v to črnogorsko luko. Za nas pa so bile najbolj eksotične tiste, ki so iz Afrike vozile banane. Rad se spominjam tistih časov. V Luki Koper žal še nisem bil, nihče mi še ni ponudil te priložnosti. Iz svojega stanovanja na Markovcu vidim, kako gost je pomorski promet in koliko ladij pluje v luko. Rad bi odšel v Luko, se spoznal z vodstvom in ljudmi, ki delajo tam. To delo ni lahko, a je pošteno in težko, zato te ljudi spoštujem.”
