Pred petnajstimi leti sta Luka Koper in Mestna občina Koper sklenili pogodbo, po kateri je Luka za gradnjo severne mestne obvoznice odstopila občini del obale, ki jo je do tedaj zasedala od svoje ustanovitve.
Zaradi gradnje obvoznice so morali porušiti sedem starih stavb, na drugi strani luške ograje je tako ostala le ena, stavba Libertas. Stavbo zaznamuje zanimiva preteklost, saj se je v njej dogajalo marsikaj. Zgradili so jo za potrebe skladiščenja soli, v njej pa je deloval tudi prvi koprski športni klub. Pred 131 leti, torej davnega 1888., je bil namreč ustanovljen Club Canottieri Libertas Capodistria – Veslaški klub Libertas Koper.
Klub je ustanovilo sedem koprskih navdušencev. V vodstvu kluba so bili cenjeni meščani, ki so društvu dvigali ugled in priljubljenost, vsem pa je bila skupna narodna zavest in naklonjenost tedanji italijanski domovini. Klub je bil najbolj obiskan športni in družabni center v mestu, poimenovali so ga »oaza vedrine«.
Veslaški klub Libertas je s svojim delovanjem in organiziranjem tekmovanj povezal istrska obmorska mesta in poživil svobodni utrip Kopra ter tako v športnem duhu in kulturi svojega časa spodbudil tekmovalnost in promoviral sodelovanje s sosednjimi mesti ob istrski obali in Jadranu.
Koprski veslači so tekmovali na regionalnih regatah na istrskih in tržaških tleh, leta 1912 pa so prvič nastopili tudi na evropskem prvenstvu in zmagali.
Športni duh, zagnanost vodstva z entuziazmom in trudom mladih koprskih veslačev je klub leta1928 pripeljal tudi na olimpijske igre v Amsterdam in leta 1932 še v Los Angeles, kjer so dosegli drugo mesto.
Delovanje veslaškega kluba Libertas je v Kopru prenehalo leta 1947, ko je povojna oblast klubu zasegla prostore in vse tekmovalne čolne ter za meščane zaprla dostop na obalo Izolskih vrat in tako onemogočila delovanje društva, ki se je nato preselilo v Trst.
Zanimiva športna preteklost Kopra vendarle ostaja del njegove identitete in v tej luči si zasluži vse spoštovanje.
Libertas in pristanišče
V času prenehanja delovanja veslaškega kluba so se že porajale zamisli o gradnji koprskega tovornega pristanišča. Že leta 1948 so ob severni koprski obali zgradili skladišče Slavico, namenjeno pomorskemu blagovnemu prometu in prosti carinski coni. Na izbor lokacije bodočega novega pristanišča so vplivali tudi obstoječi objekti, ki jih je bilo možno uporabiti za skladišča, med temi tudi stavba Libertas, ki jo je najprej uporabljala Direkcija materialnih rezerv za skladiščenje bombaža. Pozneje je v njej Pristanišče Koper uredilo garažo za traktorje in viličarje za potrebe terminala za generalne tovore, tam je prostor dobil tudi vulkanizer, pozneje še vzdrževalci in elektrikarji. V preostali polovici stavbe, gledano proti sedanjemu potniškemu terminalu, pa so skladiščili vino. Tedanje podjetje Slovenijavino je uvažalo vino iz Makedonije, Argentine in Južne Afrike za Slovin, Vino Brežice, Vinag, Istravino in Dalmacijavino. V skladišču so imeli inox rezervoarje, od tega 14 rezervoarjev prostornine po 34 m3, 10 rezervoarjev po 120 m3, dva velika rezervoarja po 1100 m3, pravili so jima jurčki, pa sta bila zunaj stavbe.
Luka Koper je stavbo uporabljala vse do leta 2004, ko jo je odstopila koprski občini. Le-ta jo je leta 2011 prodala koprskemu gradbenemu podjetju Grafist. Lastnik svojih prvotnih načrtov, da bi v njej uredili sodoben objekt s turistično ponudbo, še ni uresničil. Sicer stavba ni spomeniško zaščitena, je pa varovanje objekta opredeljeno v planskih aktih. Z novo namembnostjo lastnik ne sme okrniti zunanje lupine stavbe in lesene strešne konstrukcije. Prav tako mora na stavbi ohraniti sedanje tlorisne in višinske gabarite.
(Viri: Darjo Gregorič Istrjan, Pomorski muzej SM Piran, Grafist, Investicijski program)
